Ko nam nič na svetu ne more pokvariti dobrega razpoloženja…
Plan našega tokratnega izleta je bi ogled Zagreba in njegovih glavnih znamenitosti, nato pa ogled Salaj landa, kjer družina Salaj vsako leto že meseca avgusta začne z okraševanjem in do konca novembra namesti več kot 5 milijonov lučk. Naš načrt je tudi bil, da si vse to ogledamo v čudovitem vremenu ali še bolje v zimski idili. No, bolj, kot se je bližal dan odhoda, bolj je bilo jasno, da nam vreme pač ne bo najbolj služilo. Kljub temu se ni nihče premislil in avtobus je bil poln članov društva LVS Vipavska dolina, njihovih žena, pridružila pa se nam je tudi skupina ljubiteljev starodobnih vozil.
Ob 8. uri smo se z avtobusom, ki ga je nam v veselje vozil kar sam lastnik Stojan Stopar, saj nam vedno popestri potovanje, odpravili na izlet. Pot nas je vodila do Ljubljane, kjer se nam je pridružil še vodič, ki nas je med potjo seznanil z zgodovino mesta Zagreba in Hrvaške.
Veselje, ki je vladalo v avtobusu, tudi malo ni zmotilo dejstva, da bomo verjetno kar lepo premočeni ob koncu dneva. Pri ogledu Zagreba in njegovih znamenitosti nas je prevzela vodnica, ki živi v Zagrebu, a ima korenine v Kopru. Pot nas je vodila do trga Bana Jelačiča, cerkve sv. Marka do Banskih dvorov, kjer ima danes prostore hrvaška vlada, popeljali pa smo se tudi z najkrajšo vzpenjačo na svetu in izvedeli kar veliko novega o Zagrebu.
Napočil je čas za nadaljevanje poti v Salaj land. Na našem drugem cilju pa nas je namesto 5 milijonov lučk pričakalo le del osvetlitve, saj je reka Grabovnica pokazala svojo moč in poplavila del prizorišča, ukradla elektriko in naredila iz prizorišča pravo poplavljeno deželo. No smo si pa ob dobri volji, ki je nam resnično nihče ne more vzeti, naročili nekaj za pod zob, povečerjali in se odpravili proti domu. Na poti še malo sicer napovedanega snega in na cilju v Ajdovščini še malo burje, da je odpihnila vse pomisleke, ali bi bilo izlet bolje odpovedati. Seveda ne, saj mi se imamo vedno fajn.
Branka Polanc
