V soboto 19. 12. 2016, v prelepem decemberskem popoldnevu smo se člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil »Vipavska dolina« iz Ajdovščine, zbrali pred garažami za Rizzatijevo vilo. Pred nami je bilo lepo sončno popoldne, ki smo ga želeli delovno izkoristiti. Preko dvajset lastnikov starodobnih avtomobilov, ki so jih krasile tudi naše boljše polovice, smo se v koloni popeljali proti Vipavi, ki je bila tudi prvi cilj, v želji spoznavanja naših krajev.
Najprej smo si ogledali Vojni muzej Vipava in sicer muzejsko zbirko Mitje močnika, Soška fronta 1915 – 1917. Ogled in strokovno vodstvo nam je omogočil Valter Likar, ki nas je tudi popeljal po prostorih muzeja. Muzejska zbirka, ki nastaja že od leta 1978, v sedanji postavitvi pa je na ogled od 1996. leta, temelji predvsem na najdenih predmetih na bojišču Soške fronte in njenega zaledja. Ogledalo si jo je že veliko obiskovalcev iz domovine in tujine, kot tudi gostov iz našega vojaškega in političnega življenja. Sama postavitev predstavlja dogajanja v neposredni bližini frontne črte avstro ogrske obrambe na Krasu. Povezava med prostori postavitve poteka po rovih . V prvem prostoru so razstavljene knjige, razni dokumenti, fotografije in tedanji časopisi. Naslednji prostori pa predstavljajo obrti in dejavnosti, ki so bile potrebne kot podpora vojakom na fronti in so se nahajali v zaledju, v neposredni bližini fronte. Mojstri, kot so bili na primer kovač, čevljar, mizar, vse za popravilo konjske opreme, kovačija in ognjišče za sušenje opreme, so bili pravzaprav nepogrešljiv sopotnik pri bojevanju. Predstavljena je tudi častniška pisarna, s vso potrebno opremo za bojevanje in koledar s cesarjevo podobo iz leta 1917.
Vsekakor nam razstavljeni predmeti, nedvomno pomagajo spoznati, kako težko je bilo življenje takratnega vojaka na fronti. Naslednji postanek je bil namenjen ogledu obnovljenega Lanthierijevega dvorca. Ogled nam je prijazno omogočil vipavski župan Ivan Princes, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Lanthierijev dvorec so v Vipavi ob izvirih reke Vipave postavili sredi 17. stoletja, in je tipičen primerek beneške arhitekture.
Na vrhnjem delu portala glavnih vrat, ki vodijo iz palače na mostiček za njim, je dobro vidna izklesana letnica 1659. Vzrok, za gradnjo dvorca je bil prihod cesarja Leopolda I. v Vipavo. Dvorec je kasneje služil kot podeželski dvorec vse do konca prve svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni, je bil celoten kompleks nacionaliziran in predan jugoslovanskim vojaškim oblastem v uporabo. Precej uničen in propadajoč dvorec, je občina Vipava, predvsem z evropskimi sredstvi, leta 2012 obnovila in je danes nedvomno ponos Vipavcev. V dvorcu domuje Primorska univerza, Visoka šola za vinarstvo in vinogradništvo. Obisk smo nadaljevali v prostorih bivše vojašnice v Vipavi, kjer si je naš član Jaklič Jože uredil poslovne prostore in podjetje Inox oprema Jaklič.
Jože Jaklič se je rodil v Gradišču v Sv. Goricah in mladost preživel v Beli krajini. Pot ga je nato pripeljala na Primorsko, v Vrhpolje in Vipavo. Izučil se je za strojnega ključavničarja in dokončal še srednjo prometno šolo. Zaposlil se je kot šofer in monter v Splošnem kovinskem podjetju v Ajdovščini. Terenska dela so ga vodila tudi v Bosno in Dalmacijo. Z obrtjo je začel v domači hiši s štirimi delavci, ko pa se je pokazala možnost povečanja proizvodnje z nakupom prostorov v bivših kasarnah, se je število delavcev v podjetju povečalo tudi na 35. Danes zaposlujejo do 20 delavcev in izdelujejo cisterne za vino iz inox materiala za domače tržišče, največ pa izvozijo na tuje trge. Naš Jože je od 2005. leta upokojen, njegovo delo pa nadaljuje sin Boštjan. Ljubezen do motorjev ima Jože že od mladih nog, saj so se kot otroci vedno radi vozili s koles in motorji. V svoji zbirki ima dve lepo obnovljeni in ohranjeni vespi, ki jih je kupil v Italiji v zelo slabem stanju in jih z veliko truda obnovil. Vespo 80 (200 PX-E) in Vespo 85 (125 PX –T5 ). Je tudi ponosen lastnik renoviranega Moto Guzzi 350 V 35, letnik 1980. Tudi tega je nabavil v Italiji, pri obnovi pa mu je pomagal sin Boštjan.
Predzadnji v vrsti starih motorjev je črn DKV, letnik 1956. Tega je dobil v Murski soboti, pri obnovi pa mu je pomagal prijatelj Krečič Andrej. Zadnji v vrsti pa je starosta med motorji in sicer BMW R 35 letnik 1947. Je popolnoma obnovljen, registriran po vseh predpisih in tudi v najbolj voznem stanju. Tudi tu mu je bil pri obnovi v veliko pomoč prijatelj Andrej. Vsi motorji so v dobri kondiciji in so tudi registrirani. Da ne bo počitka, je v planu še obnova motorja Tomos – Puch 175, ki pa čaka še na nekatere sestavne dele in dve Vespi letnik 1956 in 1990. Na dvorišču pa ima Jože še odlično ohranjen in zgledno vzdrževan avto Mercedes 190 D, letnik 1985.
Lepo je bilo pokramljati z Jožetom in si ogledati njegove res zanimive starodobnike. Vmes pa so nas stalno prekinjali domačini, ki zelo radi pridejo k Jožetu nekaj zvrtat, popravit, zavarit ali samo poklepetat. Zdi se mi da mu ni nikoli dolgčas. Dovolj za prvi obisk naših krajev in starodobnikov. Z veseljem se vam bomo lastniki starodobnih vozil, oglasili z našega naslednjega potovanja.
Zmago Stegovec