„Prvič sem pogledala na uro ob 4. zjutraj in bilo je popolnoma temno in oblačno. No, po prvi jutranji kavici pa se je že začelo jasniti nad našim krajem in obetal se je prelep pomladanski dan“, se spominja nedelje 10. aprila 2016, gospodinja in organizatorka jutranje malice gospa Vojka Remec.
Ko smo se začeli zbirati člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina in naši prijatelji, je bila zelo odločna: na levi je sladka miza (piškoti, čaj, sokovi, kava in protibolečinski trebušni sirupi ), na desni pa delavska miza (slana potica,degustacija salam in vino ) za kar je poskrbel prijazni gospod Danilo Fabjan.
Seveda smo pohvalili našo gostiteljico za prijazen in lep sprejem ter prisluhnili tudi gospodarju in podjetniku gospodu Vinku Remcu.
Ukvarja se s popravilom osebnih in tovornih vozil. Njegova firma Truck servis zaposluje 5 ljudi .Tudi sama delavnica v kateri smo se zbrali je lepo urejena in čista, vse orodje je postavljeno na svoje mesto. Vsa priznanja, ki visijo na zidovih, pa so pokazatelj, da sta Vojka in Vinko sočloveka, katera si vedno vzameta čas za prijateljski klepet, praznovanje obletnic in druženje ob krajevnih dogodkih.
Vsa starodobna vozila, ki jih ima v delavnici so odlično restavrirana in ohranjena. Seveda smo z zanimanjem opazovali tovorno vozilo Zastava 615, letnik 1966. Kamion je črno rdeče barve z lesenimi stranicami in že sama zunanjost in izgled nas povabi v čase ko so bili taka tovorna vozila zelo cenjena .Tudi Fiat 124 Sport speider letnik 1980, je odlično restavriran in njegova eleganca in barva pritegnejo pogled vsakega občudovalca. Zadnja obnovitev pa je veljala motorju znamke Iso, letnik 1952 , 125 cm2.
Na samem dvorišču pa se pod streho nahaja še stabilni motor letnik 1923, katerega so uporabljali na samem posestvu po 1. svetovni vojni.
Za pomoč pri sami organizaciji srečanja je poskrbel tudi naš član gospod Batič Edvin s svojimi štirimi restavriranimi vozili.
Po prihodu še našega najstarejšega člana gospoda Fabjan Antona z Ballilo letnik 1932, se je približno 25 starodobnikov odpravilo na krožno pot po Oseku.
Najprej smo se odpeljali do sredine vasi – na plac. Tam stoji tudi mogočna lipa in pa tudi okolica je lično urejena .Tu so nas članice Kulturno turističnega društva Osek lepo sprejele in nas pogostile z odlično domačo kapljico, osvežilnimi napitki in kavico. Na tem mestu se dogajajo tudi razne kulturne prireditve, danes pa so ozke „gase“ zasedli starodobniki.V imenu Kulturno turističnega društva Osek, je spregovoril gospod Simon Kerševan in nas popeljal na ogled cerkvice Sv. Martina iz leta 1774. Z zanimanjem smo prisluhnili zgodovinskim dogodkom in znamenitostmi ki so povezane s samo cerkvijo.
Nato smo se peš napotili v bivšo šolo, kjer je postavljena rezbarska razstava domačina Franka Peršiča, 4. letni časi. V miniaturah so predstavljeni ljudje, orodja in pripomočki , ki so jih uporabljali pri kmečkih delih, v kleti in na polju. Vsa rezbarska dela so iz kostanjevega lesa in lično lakirana.
Po ozkih gasah smo se nato odpeljali še na ogled spomenika vojaške bolnišnice in pokopališče vojakov iz I. svetovne vojne. Tik ob vasi Osek, je v letu 1916 in do 1918 delovala vojaška bolnišnica ki je bila ena od zalednih objektov na Goriškem delu fronte . Obsegala je do 20 vojaških objektov. V devetih lesenih barakah je bilo do 50 postelj za ranjene vojake , v drugih prostorih pa so bile operacijske sobe, sobe za zdravnike in pomožno osebje in enote za transport. V zadnjem letu so bolnico zaradi bližine fronte preselili v Ajdovščino. Po letu 1922 so vse barake podrli in razen fotografij ni nobenih sledi o takratnem delovanju bolnice. Na bližnjem, lepo urejenem vojaškem pokopališču pa je bilo pokopanih približno 800 vojakov iz vseh delov avstroogrskega cesarstva.
Seveda so se oglasili tudi lačni želodčki in v gostilni „Pri Olgi“ so poskrbeli za dobro počutje. Domači harmonikar Jordan Ušaj nas je razveselil z domačo glasbo – venčkom Slovenskih pesmi.
Še obvezna kava na „ Solkanskem placu“ in dan se je iztekel z lepimi spomini na Osek in prijazne domačine.
Sestavil tajnik Stegovec Zmago
