Ta čas tako beži, da včasih pozabimo marsikaj dokumentirat, vendar pa lepi spomini ostajajo v mislih.
Eden takih so tudi srečanja ljubiteljev starodobnih vozil pa naj si bo v domačem okolju ali v tujini.
Kot član Vipavskega društva sem se udeležil srečanj v Ljubljani , Črnomlju, v Črni na Koroškem, v Tolminu, ter 2 dnevnega mednarodnega srečanja v Novem sadu. Ker so domača srečanja bolj množično obiskana so tako znane širšemu občinstvu, kar pa ne velja za mednarodna srečanja.
Že drugo leto zapored sva se z društvenim kolegom Darkom udeležila srečanja v Novem sadu v Srbiji vsak z svojim vozilom (Lancia apia letnik 1963 in Mercedes benz letnik 1954).
Na to kar dolgo pot sva se odpravila v četrtek 29.9. v zgodnjih jutranjih urah.
Prvi dan sva potovala do Gornje Radgone kjer sva obiskala kmetijski sejem in že tam požela prvo začudenje češ vidva pa kar z temi starkoti do sem. Vozila sva izključno izven avtocest , kajti ta vozila so z svojo hitrostjo moteča predvsem za kamioniste.
Drugi dan v soboto naju je čakala daljša etapa preko Ormoža, Virovitice Osijeka, Vukovarja in tako ob cca 15 uri prispela na hrvaško-srbsko mejo. Sledila je minimalna kontrola predvsem pa vprašanja od kod-kam?
Sprejem v N.sadu je bil prisrčen ,pristen poln zahvale in seveda nudenju vse pomoči (hrana,pijača,prenočišče).
V soboto so se pričeli zbirat udeleženci tja do 10 ure ,kajti bilo je res mednarodno srečanje . Zanimiva vozila iz Hrvaške , Bosne , Avstrije , Nemčije Francije ,Anglije pa tudi iz Slovenije nisva bila sama. Seveda je to čakanje na start spremljala obilna pogostitev ,kakršno lahko doživiš le ob tako prijaznih prirediteljih in seveda v njihovi tradicionalni kulinariki.
Po uspešnem štartu pod budnimi očmi policije ,ki je skrbela za varnost in prevoznost križišč (koloni so zagotovili nemoten promet tudi pri semaforjih ,seveda z plavo lučjo) česar si v našem domačem okolju ne moremo zamislit.
Prevozili smo cca 90 km, si ogledali zanimivosti , poskusili pivo v najstarejši Vojvodinski pivovarni , se srečali z zgodovinskimi spomeniki ter dan zaključili z imenitnim kulinaričnim večerom.Oba sva dobila tudi priznanja in praktične nagrade za urejenost in avtentičnost naših vozil.
Nedelja je pomenila za nas vrnitev, čeprav se je srečanje še nadaljevalo , ampak pot je dolga ,naša vozila pa vsled starosti počasna.
Skupno sva opravila 1500km, hvala bogu brez okvar in problemov.
Taka pot je res zahtevna, vendar pa doživetja in nova poznanstva in stiki zasenčijo vso temno plat dogodka.
Pa še nekaj slikic za obuditev spomina.
Udeleženca:Ferdo Rakuša in Darko Susič
