Maja je Ajdovščina na enem koncu dišala po pašti, na drugem koncu pa po benzinu. Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina je organiziralo svoje tradicionalno letno srečanje.
Že od ranega jutra so prihajali starodobniki iz vse Slovenije ter polnili parkirni prostor pred barom Sena v Ajdovščini. Organizator je nudil vsem jutranjo kavo z rogljičem. Prišli so tudi starodobniki iz Italije in Hrvaške, ter naši prireditvi dali mednarodni predznak.
Predsednik društva, g. Peter Ambrožič je vsem zaželel dobrodošlico in se zahvalil za res veliko udeležbo. Za zabavno kulturni program je hudomušno skrbel g. Franko Oberdank , ki je simpatično povezoval zbor, ter zabaval vse prisotne.
Več kot 60 vozil in 120 udeležencev je do odhoda razkazovalo svoja vozila različnih obdobij in znamk, ki so s svojim videzom in ohranjenostjo pritegnili veliko pozornosti ter občudovanja. Medsebojni pogovor s somišljeniki in starimi prijatelji je stekel. Našel se je tudi čas za iskanje kakšne rešitve za okvaro ali izboljšavo na svojih vozilih in si delili izkušnje o obnovi in vzdrževanju svojih vozil. Obujali smo spomine na nekoč vsakdanja vozila, ki danes predstavljajo pomemben del tehnične in kulturne dediščine.
Kar hitro je prišla ura odhoda in pisana kolona vozil krene skozi Ajdovščino proti Colu. Dolga kolona starodobnih vozil se je vila vkreber ter nudila lepo veduto mimoidočim in pritegnila poglede domačinov. Trobili so in nas pozdravljali.
Na Colu zavijemo proti Predmeji. In od tu dalje se marsikateremu udeležencu na široko odprejo oči in odprejo usta, saj nam narava ponudi vso svojo lepoto. Travniki pokošeni, kmečka orodja pospravljena, govedo na pašnikih, sonce, prijetna temperatura. Vse kot iz škatlice. Po celi Gori nad Ajdovščino je ena sama pravljica. Vidi se, da tu živijo marljivi in delovni ljudje.
Drugi del pravljice pa se nam ponuja skozi Trnovko gozd na Lokve. Senca in prijeten zrak vse do prvega postanka.
Na travniku pred turistično kmetijo ”pri Ukovih” na Lokvah se nekako parkiramo in naredimo postanek za oddih, okrepčilo in druženje. Čas za prijateljski pogovor, fotografiranje vozil in sproščeno uživanje v prijetnem okolju in glasbi harmonike. Takšna srečanja vedno znova potrjujejo, da starodobna vozila niso le hobi, ampak tudi pomemben del tehnične in kulturne dediščine, ki povezuje ljudi različnih generacij.
Ura hitro mine in ponovno formiramo kolono, ter gremo proti Trnovem in v Grgarju proti Kanalskem vrhu.
S Soškimi elektrarnami smo bili dogovorjeni za ogled umetnega akumulacijskega jezera na Kanalskem vrhu. Jezero z 2,2 milijona m3 vode je zgrajeno v naravni kotanji in služi za napajanje turbine elektrarne v Avčah. Princip delovanja elektrarne je tak, da ponoči ob koncu tedna, ko je poraba el. energije manjša, črpajo vodo iz Soče v jezero in jo podnevi glede na potrebe spuščajo na turbino.
Vročina pritiska in spustimo se v Soško dolino, v gostilno v Ložicah. Čas je za kosilo in podelitev priznanj ter pokalov. Za to poskrbi predsednik društva Peter Ambrožič. Vsak udeleženec je prejel priznanje s svojo fotografijo in spominski pokal.
Kot posebno priznanje pa smo podelili tudi pokal za najstarejše vozilo, najstarejšega udeleženca, najbolj oddaljenega udeleženca, tokrat iz Bele krajine in edine ženske voznice.
Celoten dogodek je potekal varno, organizirano in v prijateljskem vzdušju. Veseli nas, da se zanimanje za srečanja starodobnih vozil iz leta v leto povečuje, saj takšni dogodki prispevajo k ohranjanju tehnične dediščine, povezovanju ljudi ter promociji naših krajev.
Zahvala gre vsem udeležencem, donatorjem in podpornikom, ki so pripomogli k uspešni izvedbi dogodka.
Številni udeleženci so izrazili zadovoljstvo nad organizacijo in potekom srečanja ter željo, da se prihodnje leto ponovno srečamo v še večjem številu.
Branko Vidmar
